Omemba: Sonja Strenar

»V gozdu najdemo klepetave praproti in jezikave zajce, ki priprave na gozdno olimpijado pospremijo s hišnim orkestrom.«

»Igrajo eklektično glasbo, ne manjkata niti dober zajčji rap in koračnica poguma praproti.«

»Prisluhnite prvemu delu O’Neillove drame, posnete v juniju 1961 s takratno zvezdniško zasedbo; naj vas njena intenzivnost popelje v silovit svet družinskih strasti in neizprosnih odločitev.«

»Avtoričin notranji monolog razkriva vse dvome in bolečino ob spopadanju z globoko ranjenim mladim človekom.«

»A svetloba mora premagati temo.«

»Zato je namenoma oblikoval do skrajnosti izčiščeno konverzacijsko igro s samo ključnimi zvočnimi elementi.«

»Maša, si obupno prizadeva dobiti otroka, a ji po naravni poti ne uspe.«

»Igra je slušna zgodba o tem, kako bi šlo na svetu vse narobe, če ne bi bilo tudi smrti.«

»Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, 'a voz je šel dalje in izginil v gozdu'. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. 'Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli.'«

»Da bi bil zgodovinski kontekst zgodbe o socialnem in spolnem izkoriščanju sodobnemu poslušalcu razumljivejši.«

»Na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta.«

»Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku.«

»Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj.«

»S svojim jezikom in izrazom vrgel na papir popolnoma tako, kakor sem pravljice ustno pripovedoval malčkom.«

»Moja domovina, Danska, je poetična dežela, polna ljudskih pripovedk, starih pesmi in bogate zgodovine … Oče mi je ob nedeljah delal gledališče, podobe, ki so se mogle spreminjati, in mi bral iz Holbergovih komedij in iz 'Tisoč in ene noči'.«

»Ali obstaja pot nazaj?«

»Skoraj nikdar se nisem družil z drugimi dečki … imel sem doma dovolj igrač, ki mi jih je naredil oče; bil sem čudno sanjav otrok in sem pogosto hodil s trdo zaprtimi očmi, da so navsezadnje mislili, da slabo vidim, čeprav je bil pri meni ravno ta čut posebno dobro razvit.«

»Presenetilo me je, koliko podobnih zgodb se je odvijalo na slovenskem podeželju, pa ni o tem nihče pisal.«

»Natrgan slog Pie Prezelj v tem kratkem romanu bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse.«

»Presenetilo me je, koliko podobnih zgodb se je odvijalo na slovenskem podeželju, pa ni o tem nihče pisal.«

»Natrgan slog Pie Prezelj v tem kratkem romanu bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse.«

»Ne gre le za pretresljive zgodbe posameznikov, ki so se znašli sredi vojne vihre v okupiranem Sarajevu, temveč za poklon vsemu, kar se skriva v nas.«

»Zgodbe o predoru rešitve so sinonim za naše strahove, vendar hkrati tudi prispodoba za lepoto in luč, ki posije na koncu tunela.«